Dermatix

Preprečevanje in zmanjševanje prekomernih brazgotin

Nastanek brazgotine je normalen del celjenja rane in naravna posledica poškodbe tkiva po operativnem posegu, opeklini ali drugih poškodbah kože. Za posameznika so najbolj moteče izbočene, torej hipertrofične in keloidne brazgotine. Izbočene brazgotine so pri poškodovani osebi velikokrat povezane z zmanjšano kakovostjo življenja, saj poleg stiske zaradi estetskega izgleda, povzročajo tudi funkcionalne težave v smislu bolečine, srbenja in “zategovanja” oz. težav pri premikanju pregibnih delov telesa.1

Za obravnavo prekomernih brazgotin medicina priporoča bolj ali manj konsenzualno sprejete tehnike zmanjševanja brazgotin, ki jih v grobem delimo na invazivne in neinvazivne.

Dve izmed neinvazivnih metod, kjer med strokovnjaki ni popolnega konsenza o kliničnih dokazih učinkovitosti, sta masaža in izvajanje določenega pritiska na brazgotino. Preučevanje učinkovitosti slednje metode je še dodatno oteženo zaradi dejstva, da je v mnogih študijah v izvajanje določenega pritiska na brazgotino vključen tudi silikonski preparat (npr. silikonska obrazna maska ali posebna oblačila za večje opekline). 2

Po mnenju večine strokovnjakov je uspešno zmanjševanje brazgotin bolj kot z masažo ali s pritiskom  povezano z vzdrževanjem primerne vlažnosti kože na poškodovanem mestu, zato so si pri priporočilih za obravnavo prekomernih brazgotin s silikonskimi izdelki strokovnjaki bolj enotni.1

Hipertrofične in keloidne brazgotine

Hipertrofične brazgotine so izbočene tvorbe nad nivojem kože. Tveganje za nastanek izbočene oz. prekomerne brazgotine je večje po zapletih, kot sta npr. okužba ali podaljšan proces celjenja rane. Obsežnejše rane se celijo dlje in so povezane z višjo stopnjo neovaskularizacije, povečano dejavnostjo citokinov, ki jih izločajo trombociti, nevtrofilci in makrofagi ter z dolgotrajnejšim odlaganjem kolagena iz fibroblastov.

Hipertrofična brazgotina redko sega več kot 4 mm nad površino kože, je rdeče ali rožnate barve, na otip trda in srbeča in se ne razteza izven robov rane.  V hipertrofičnih brazgotinah so poleg kolagena tipa III, ki je razporejen vzporedno s površino kože, prisotni tudi noduli in filamenti.1

Drugače kot pri hipertrofični brazgotini, se keloidna brazgotina razrašča izven robov rane, je rožnate ali vijolične barve, lahko jo spremlja tudi hiperpigmentacija. Keloidne brazgotine nastajajo daljši čas, najpogosteje pa jih je mogoče videti na ušesnih mečicah, ramenih, prsnem košu ter na neporaščenih delih telesa. V keloidnih brazgotinah je kolagen tipa I in III precej neorganiziran, brazgotina pa običajno brez nodulov.1

Hipertrofične in keloidne brazgotine se pogosteje razvijejo pri mlajših ljudeh, starih od 10 do 30 let.1 Pri mlajši populaciji so namreč poškodbe pogostejše, koža  bolj elastična in napeta, stopnja sinteze kolagena pa višja kot pri starejših. Keloidi se praviloma pojavljajo pogosteje pri ljudeh z več pigmenta.

Silikonski izdelki učinkovito zagotavljajo primerno okluzijo in vlažnost

Za preprečevanje in zmanjševanje brazgotin je danes na voljo več metod; npr. intralezijski kortikosteroidi, krioterapija, terapija z izvajanjem pritiska, laserska terapija, obsevanje in kirurška korekcija. Med naštetimi pristopi ima oskrba brazgotin s silikonskimi izdelki med neinvazivnimi metodami največ zagovornikov, zato se uporaba silikonskih izdelkov samostojno ali v kombinaciji z invazivnimi metodami, smatra za standardni neinvazivni pristop preprečevanja in zmanjševanja brazgotin.3

Silikonski izdelki se v klinični praksi množično uporabljajo od zgodnjih osemdesetih let prejšnjega stoletja. Bolnikom oz. uporabnikom so na voljo v nekaj različnih oblikah, kot stroškovno in časovno najbolj učinkovita pa sta se pokazala silikonski samolepljiv obliž in silikonski gel.3

Primerjava podatkov iz 15 študij, ki so vključevale 615 bolnikov (zbirka Cochrane), kjer so za preprečevanje in zmanjševanje brazgotin s kontrolno skupino primerjali uporabo samolepljivih silikonskih obližev, ne-silikonskih materialov, laserske terapije ter kortikosteroidnih injekcij, izpostavlja uporabo samolepljivih silikonskih obližev.4  Silikonski geli so na trg prišli nekoliko kasneje kot obliži in imajo v primerjavi s slednjimi še dodatne prednosti: hitro se sušijo, so prozorni in praktično nevidni, prilagodljivi in zato primerni tudi za pregibne dela telesa, enostavni za uporabo in stroškovno učinkoviti.

Temeljna principa delovanja silikonskih obližev in gela sta zagotavljanje okluzije in vzdrževanje primerne vlažnosti v koži oz. brazgotini. Stratum corneum oz. najbolj izpostavljen del povrhnjice kože pod nanešenim silikonskim gelom ali obližem deluje kot rezervoar za vodo, ki je zaradi okluzije gela ali obliža dodatno zaščitena pred izhlapevanjem. Povečana stopnja vlažnosti je povezana z zmanjšano kapilarno aktivnostjo, zmanjšano stopnjo hiperemije in nižjo stopnjo kopičenja kolagena. Spremembe v vlažnosti kože naj bi po nekaterih podatkih vplivale tudi na elektrostatično napetost, ki blagodejno deluje na prerazporejanje kolagenskih vezi v dermisu.1

Mehanizem delovanja silikonskih izdelkov oz. zagotavljanje primerne vlažnosti v koži je torej povezan z zgoraj opisanimi značilnostmi in ne s kemičnimi lastnostmi ali prepustnostjo za kisik določenega silikonskega materiala. To odkritje podpirajo študije silikonskega olja, ki samo po sebi ni okluzivno in nima terapevtskih prednosti. Primerno obdelani silikonski geli in obliži po podatkih v strokovni literaturi znatno zmanjšujejo ekspresijo (»pro-fibrotičnih«) citokinov IL-1β in zvišujejo ekspresijo (»anti-fibrotičnih«) citokinov TNF-α. Posledica tega delovanja je vpliv na sočasne spremembe v ekspresiji TGF-β, kar se kaže kot zmanjšanje signalov za tvorbo brazgotin v dermisu.5

Ciklopentasiloksan v Dermatix izdelkih

Za silikonske obliže ali silikonski gel se posamezniki odločajo na podlagi velikosti brazgotine ali opekline ter mesta nastanka. Če je brazgotina skrita pod obleko, bo silikonski obliž praktično neopazen, medtem ko se za vidnejše in pregibne dele telesa in obraza, bolj priporoča silikonski gel.

Če je silikonski obliž namenjen večkratni uporabi, ga je priporočljivo vsaj enkrat dnevno odstraniti, izprati v blagi milnici in pod tekočo vodo, da s tem vzdržujemo higieno kože in obližu podaljšamo obstojnost.  V poletnem času se priporoča odstranitev in čiščenje obliža večkrat dnevno.

Silikonski gel je na brazgotino priporočljivo nanesti dvakrat dnevno (zjutraj in zvečer) in uporabljati vsaj 2 meseca, oziroma od 6 do 12 mesecev, če po 2 mesecih rezultat še ni optimalen.1

V liniji Dermatix izdelkov sta na voljo obe najpogosteje uporabljani obliki silikonskih izdelkov: silikonski gel Dermatix Ultra gel in silikonski Dermatix obliži za večkratno uporabo.

Dermatix Ultra gel je izdelan po napredni ciklopentasiloksan tehnologiji in zagotavlja učinkovito glajenje in mehčanje brazgotin. Namenjen je oskrbi prekomernih, torej hipertrofičnih, ne pa tudi atrofičnih brazgotin. Dermatix Ultra gel je edini gel za preprečevanje in zmanjševanje brazgotin z vsebnostjo estra vitamina C. Ta vpliva na barvo brazgotine in stimulativno deluje na normalno sintezo kolagena. Masaža ob uporabi Dermatix Ultra gela ni potrebna. Uporabnik lahko tako prihrani čas in zaradi enostavne uporabe vztraja pri zdravljenju dovolj dolgo.

Dermatix obliži so namenjeni uporabi na večjih površinah in mestih, ki so navadno skrita pod oblačili. Odlikujejo se po svoji mehkobi in prilagodljivosti. Obliže lahko režemo in poljubno oblikujemo. Namenjeni so večkratni uporabi.

Silikonski izdelki Dermatix brazgotine gladijo, mehčajo in izenačujejo barvo brazgotine z barvo kože. Zmanjšujejo občutek srbenja in “zategovanja” kože. Uporaba Dermatix Ultra gela in obližev je brez starostnih omejitev, je enostavna in uporabniku prijazna.

 

Reference:

1.Rabello, F.B. et al. (2014). Update on hypertrophic scar treatment, Clinics (Sao Paulo). 2014 Aug; 69(8): 565–573.

2.Kant, S.B. et al. (2017) A new treatment for reliable functional and esthetic outcome after local facial flap reconstruction: a transparent polycarbonate facial mask with silicone sheeting. Eur J Plast Surg. 2017; 40(5): 407–416.

3.Kim S.M. et al. (2014) Prevention of Postsurgical Scars: Comparsion of Efficacy and Convenience between Silicone Gel Sheet and Topical Silicone Gel. J Korean Med Sci. 2014 Nov;29(Suppl 3):S249-S253. English.

4.Medhi B. et al (2013). Efficacy and Safety of an Advanced Formula Silicone Gel for Prevention of Post-Operative Scars. Dermatol Ther (Heidelb) (2013) 3:157–167

5.Corrie L Gallant-Behm, PhD and Thomas A Mustoe, MD. Occlusion Regulates Epidermal Cytokine Production and Inhibits Scar Formation. Wound Repair Regen. 2010 Mar-Apr; 18(2): 235–244.